Datum: 10. 12. 2012

Državni zbor R Slovenije in Ministrstvo za finance RS v svoji zahtevi Ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti naše pobude za zakonodajni referendum o zakonu o slabi banki trdijo, da je slaba banka edina možna in najboljša rešitev za sanacijo bančnega sistema. Na spodnjih povezavah objavljamo mnenja in stališča o slabi banki ter utemeljenosti naše pobude za razpis referenduma, ki so nam jih posredovali priznani slovenski strokovnjaki na tem področju:

• dr. Ivan Ribnikar: O slabi banki - odgovor na članek "Velika verjetnost je, da država za dvig kapitala ne bo dobila niti centa", objavljen v Delu v soboto 1.12.2012;
• dr. Ivan Ribnikar: Zakaj ne slaba banka;
• dr. Jože Mencinger: Mnenje o "Zahtevi za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o ukrepih R Slovenije za krepitev stabilnosti bank na referendumu";
• Marko Golob, bivši član uprave AUKN in strokovni sodelavec Sindikata KNG Slovenije: Odgovor na navedbe Ministrstva za finance k zahtevi za presojo ustavnosti, s prilogami: RSlovenia IMF Staff Report Nov 2012, McKinsey - Bad Bank, Euro Plus Monitor 2012;
• preberite še: 

• Ribnikar za Mladino: Sanacija bank v resnici darilo bogatim zasebnikom

Datum: 30. 11. 2012

Stališče Sindikata KNG Slovenije glede demonstracij in poziv k mirnim in dostojanstvenim protestom

DRŽAVNI ZBOR VLOŽIL ZAHTEVO ZA PRESOJO USTAVNOSTI REFERENDUMA O SLABI BANKI - 23.november 2012

Državni zbor nas je z dopisom obvestil, da je na svoji seji dne 23.11.2012 sprejel sklep o zahtevi za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank na referendumu. Državni zbor je že istega dne zvečer zahtevo vročil Ustavnemu sodišču. Ker takšna zahteva prekine oziroma zadrži zbiranje podpisov za razpis referenduma do odločitve Ustavnega sodišča, je Ministrstvo za notranje zadeve z dnem 24.11.2012 blokiralo šifro pobude in ustavilo zbiranje podpisov do nadaljnjega. Sindikat KNG Slovenije je Ustavno sodišče določilo 8-dnevni rok za vložitev odgovora na zahtevo, o zahtevi pa naj bi odločilo v roku 30 dni. O odločitvi Ustavnega sodišča vas bomo obvestili, prav tako pa tudi o tem, ali in kdaj se zbiranje podpisov nadaljuje.

JAVNI POZIV K ODDAJI PODPISA PODPORE ZA RAZPIS REFERENDUMA PROTI SLABI BANKI

Vse, ki nas podpirate v naših prizadevanjih proti sprejetju zakona o slabi banki, pozivamo, da oddate svoj podpis za razpis referenduma proti Zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank. To lahko naredite na katerikoli Upravni enoti ali Krajevnem uradu v poslovnem času posamezne enote, ne glede na kraj stalnega bivališčal. Obrazec morate podpisati na okencu pred uradno osebo (s sabo morate imeti veljaven osebni dokument), ki preveri vaše podatke ter z žigom in podpisom overi istovetnost vašega podpisa ter vam overjen obrazec vrne.  Na upravnih enotah in Krajevnih uradih imate na voljo obrazce, mesta za oddajo morajo biti vidno označena in na vidnem mestu objavljen pravilno izpolnjen obrazec. Pred večjimi Upravnimi enotami in Krajevnimi uradi, kjer smo lahko to uredili, so naše stojnice in naši predstavniki, ki vam lahko pomagajo pri izpolnjevanju obrazcev in katerim lahko overjene obrazce tudi oddate.

Overjenih obrazcev ne puščajte na upravni enoti, ampak jih oddajte našim predstavnikom pred sedeži UE, v kolikor jih ni, pa jih lahko oddate na katerikoli območni organizaciji ali sindikalni pisarni ZSSS, pri predsedniku Svobodnega sindikata v podjetju, ali pa nam jih pošljete po pošti na naslov: SINDIKAT KNG SLOVENIJE, DALMATINOVA 4, LJUBLJANA.

Pri tem posebej pazite:

• osebni podatki morajo biti izpolnjeni čitljivo, z velikimi tiskanimi črkami,
• podatki morajo biti enaki tistim, ki jih imate na osebnih dokumentih (uradna verzija osebnih imen), brez okrajšav,
• naveden mora biti celoten datum rojstva in naslov stalnega bivališča (začasno bivališče ne velja, čeprav nanj prejemate pošto),
• izpolnjen obrazec morate obvezno podpisati pred uradno osebo na okencu, ki nato overi vaš podpis.

HVALA ZA VAŠO PODPORO!

V nadaljevanju lahko najdete vse podrobnejše informacije:

Zakaj smo proti sprejemu Zakona o slabi banki: v povezavi

Zakon o slabi banki ogroža naša delovna mesta in vodi v propad celotnega gospodarstva!

• Z razprodajo deležev v podjetjih bomo postali hlapci tujcem v lastnih podjetjih, kar lahko vodi v izgubo ogromnega števila delovnih mest in propad celotnih dejavnosti – gradbeništva že nimamo več!
• Z našim premoženjem in delovnimi mesti bomo reševali tuje lastnike slovenskih bank in tajkune, ki so najemali kredite ter skrili premoženje v davčnih oazah.
• Slaba banka je najdražja rešitev sanacije bank, katere učinki za zagon gospodarstva bodo prepozni, obseg kreditiranja se ne bo povečal, slovenski delavci pa bomo plačali mnogo previsoko ceno.
• Podatki o večini slabih terjatev se ne bodo razkrili, temveč bodo za vedno izginili, saj je tudi »slaba banka«, čeprav je gospodarska družba, zavezana k tajnosti podatkov po Zakonu o bančništvu.

 Oddajte svoj podpis za razpis referenduma proti Zakonu o slabi banki!

PROTI SLABI BANKI - 
PRIČETEK ZBIRANJA 40.000 PODPISOV ZA RAZPIS REFERENDUMA

Sindikat KNG Slovenije je vložil pobudo za razpis referenduma proti Zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, v širšem krogu bolj poznan kot »zakon o slabi banki«. Vse dogodke okrog izgubljenih in zoper najdenih podpisov ste lahko spremljali v vseh medijih, prav tako tudi informacije, da se naš sindikat pogaja z Ministrstvom za finance o spremembah zakona, ki bi lahko prinesle podpis ustreznega dogovora in umik naše pobude.

Našega poziva, da bi ob drugem potrjevanju zakona po izglasovanem vetu Državnega sveta zavrnili sprejet zakon in si vzeli čas za strokovno razpravo ter oblikovanje takšnega zakona, ki bi bil usklajen med socialnimi partnerji in politiko, žal predstavniki vlade in parlamenta niso upoštevali in so zakon ponovno potrdili. V pogajanjih smo se močno trudili, da bi sklenili takšen dogovor, da bi zakon bolj ščitil naša podjetja in delovna mesta ter da ne bi v tako velikem obsegu obremenil vseh davkoplačevalcev. Pri tem na žalost nismo uspeli, saj je nasprotna stran pristajala zgolj na manjše popravke, nikakor pa ne nobenih posegov v koncept rešitev. V naši pogajalski skupini smo ocenili, da takšni lepotni popravki zakona ne morejo prinesti ustrezne zaščite delovnih mest, kakor tudi ne spremenijo dejstva, da bo takšen način saniranja bančnega sistema obremenil davkoplačevalce veliko bolj, kot bi ga drugačen koncept.

Zato obveščamo, da smo odstopili od pogajanj in začenjamo kampanjo za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma, ki se bo pričelo v ponedeljek 19.11.2012.

Vabimo vas, da nas v naših prizadevanjih za ohranitev demokracije in socialne države ter proti zakonu, ki ogroža številna delovna mesta in nalaga vsem davkoplačevalcem visoka bremena, podprete z oddajo svojega podpisa.

Na spodnjih povezavah boste našli vse potrebne informacije:

• Navodila za oddajo podpisa podpore,
• Letak in plakat kampanje proti slabi banki,
• Dopis MNZ - navodila Upravnim enotam in Konzularnim predstavništvom,
• Obrazec (izpolnjen s podatki glede pobude) za oddajo glasu,
• Obrazec za oddajo glasu (prazen): v slovenščini, italijanščini in madžarščini.

S 1.1.2011 se prične uporabljati aneks h kolektivni pogodbi za kemično in gumarsko industrijo Slovenije. Aneks je bil podpisan v decembru 2010 in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 109/10 dne 30.12.2010. Na podlagi tega aneksa in uradne objave SURS, da je povprečna letna inflacija v letu 2010 znašala 1,8 %, od 1.1.2011 dalje vrednosti najnižjih osnovnih plač za polni delovni čas za kemično in gumarsko industrijo Slovenije znašajo (v EUR):

Vrednosti najnižjih osnovnih plač po tarifnih in plačilnih razredih za posamezne plačilne skupine (priloga II/2 do II/4 kolektivne pogodbe dejavnosti

Aneks določa tudi višino regresa za letni dopust, ki delavcem pripada v letu 2011, in sicer najmanj 760,00 EUR bruto.

V nedeljo 10.4.2011 bo potekal referendum o Zakonu o malem delu. Vlada R Slovenije vodi zelo agresivno kampanjo, seveda na račun nas davkoplačevalcev, da bi že sprejeti zakon ostal v veljavi. Pri tem so se najbolj osredotočili na to, da bo ta zakon uredil študentsko delo in onemogočil velike zaslužke študentskim servisom. Seveda pa ne povedo, da bi lahko to področje že zdavnaj uredili, če bi hoteli. Prav tako ne povedo, da vsebina tega zakona ne bi bila toliko sporna, če bi urejala res samo vprašanje študentskega dela v času študentskega statusa. Problem pa nastane, ker je v malo delo vključena tudi populacija upokojencev in brezposelnih. Pri tem pa ne drži njihov argument, da dajejo možnost opravljanja malega dela tistim upokojencem, ki bodo to želeli, ampak so jih vključili zato, ker se zavedajo, da bodo s pokojninsko reformo tako znižali pokojnine, da bo večina upokojencev prisiljena opravljati malo delo, da bodo sploh lahko preživeli. Prav tako ne drži njihova trditev, da bo malo delo za brezposelne pomenilo prehod v redno delovno razmerje - prej bo obratno, zmanjšalo se bo število rednih delovnih mest na račun malih delavcev. Takšne so žal izkušnje tistih držav, ki so že uvedle malo delo, kot je na primer Nemčija. Res je, da je število ur malega dela v našem zakonu omejeno tako za izvajalca kot za delodajalca - tako je bilo tudi v Nemčiji, pa so kmalu po sprejemu zakona odpravili omejitve in število malih delavcev je postajalo vedno večje. Kako tudi ne bi, saj so delodajalci hitro ugotovili, da je to zanje veliko ugodnejše, saj so za njih delavci v trenutku postali dosti cenejši, ni problema z bolniško odsotnostjo ali porodniškim staležem, saj bolniki in porodnice ostanejo doma brez vsakega nadomestila, oni pa čez noč dobijo nove male delavce, ko delavcev več ne rabijo, pa se jih lahko na hitro znebijo, brez odpravnin in odpovednih rokov. In verjetno bi se to isto kmalu zgodilo tudi pri nas.

Že sedaj se je število rednih zaposlitev močno zmanjšalo na račun prekernih oblik delovnih razmerij, vse več je najemanja delovne sile preko agencij za posredovanje dela, da o delovnih razmerjih za določen čas sploh ne govorimo - če v teh časih mlad človek sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je to že skoraj čudež. S tem zakonom se bo samo uvedla še ena oblika prekernega dela, ki bo delodajalcem omogočala dodatne prihranke in dobičke na račun izkoriščanja delavcev.

Čas je, da se upremo takšnemu mešetarjenju s pravicami delavk in delavcev, državljank in državljanov te "socialne" države Slovenije. Sedaj je priložnost: referendum o Zakonu o malem delu je prva in zelo pomembna bitka v vojni za ohranitev vsaj tistih delavskih in državljanskih pravic, ki so nam še ostale. Zato vas pozivamo, da se v čim večjem številu udeležite referenduma v nedeljo in glasujete PROTI Zakonu o malem delu.

Aneks h Kolektivni pogodbi za kemično in gumarsko industrijo Slovenije je bil podpisan dne 8.12.2009, s potrdilom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve vpisan v evidenco kolektivnih pogodb ter objavljen v Uradnem listu R Slovenije št. 104 dne 18.12.2009, njegove določbe (razen 1. člena) pa se uporabljajo od 1.1.2010 dalje.

 S podpisom tega aneksa sta bili uresničeni dve osnovni zahtevi naše pogajalske skupine, in sicer dogovor o politiki oziroma uskladitvi plač ter sprememba 79. člena v smeri, da so ob vsakokratni spremembi vrednosti NOP oz. sklenitvi dogovora glede politike plač na ravni dejavnosti tudi posamezni delodajalci dolžni glede teh vsebin skleniti dogovor s sindikatom ne glede na to, ali presegajo vrednosti NOP ali ne. Dogovori so lahko seveda različni, upoštevaje razmere pri delodajalcu, ki pa jih sindikati v družbah najbolje poznajo in se na podlagi tega tudi najlažje dogovarjajo s svojim delodajalcem o politiki plač v družbi. Avtomatizma na ravni dejavnosti glede usklajevanja plač pri delodajalcih ni možno določiti, predvsem iz dveh razlogov: zaradi zelo različnih pogojev poslovanja in tudi tržnih razmer je na ravni panoge nemogoče določiti takšen način, ki bi bil za vse ustrezen, saj bi lahko na ta način  bilo v družbah, kjer so trenutno slabe razmere, poslovanje še dodatno oteženo ali onemogočeno, v družbah, ki dobro poslujejo in bi lahko delavce dodatno nagradile, pa bi bila zaradi avtomatizma poslabšana pogajalska pozicija sindikata v družbi. Poleg tega pa bi takšna določba lahko preveč posegala v avtonomijo posameznih delodajalcev.

V kolikor v letu 2009 v družbi niste izvedli uskladitve plač in so zaradi tega osnovne plače zastajale za vrednostmi NOP iz prvega člena priloženega aneksa, pri čemer morate upoštevati tudi prenos uskladitvenih dodatkov iz leta 2004 in 2005, predlagamo, da delodajalcu posredujete pobudo za pogajanja in sklenitev dogovora o uskladitvi in morebitnem poračunu za obdobje od 1.8. do 31.12. V kolikor pri tem potrebujete dodatne informacije ali pomoč, se lahko kadarkoli obrnete na nas.

 S podpisanim aneksom je bila delno uresničena tudi naša zahteva glede višine najnižjih osnovnih plač. Pri tem poudarjamo, da so sklenjene vrednosti začasne, saj je bil na pogajalski komisiji sklenjen dogovor, da se takoj nadaljujejo pogajanja za sklenitev oz. uvedbo novega plačnega modela, ki bi odpravil dosedanje razlike med plačnimi sistemi pri posameznih delodajalcih in omogočil lažje usklajevanje in sprejemanje dogovorov na ravni dejavnosti, do takrat pa bodo z aneksom dogovorjene vrednosti NOP omilile ta nesorazmerja v dejavnosti, saj bodo vsaj tisti delodajalci, katerih plačni sistemi so najbolj problematični, le-te prisiljeni vsaj delno uskladiti. Predvsem pa se bo vsaj delno popravilo razmerje med fiksnim in variabilnim delom plače v korist fiksnega dela, kar je tudi naša osnovna zahteva pri pogajanjih o tarifnem delu kolektivne pogodbe dejavnosti. Seveda pa pri tem izhodišče naše pogajalske skupine zaenkrat ostaja enako, in sicer izenačitev vrednosti NOP za I. tarifni razred v 1. plačilni skupini z minimalno plačo.

 Pozivamo vse sindikate družb kemične in gumarske dejavnosti, da čimprej vzpostavijo dialog z delodajalsko stranjo glede uskladitve z novimi vrednostmi NOP in pri morebitnih spremembah plačnega sistema konstruktivno sodelujejo.

Letošnje XIV. zimske športne igre bodo 6. februarja 2010 na Snežem stadionu pod Pohorjem v Mariboru. Tukaj najdete razpisni bilten z vsemi podatki in obrazce za prijavo tekmovalcev. Prosimo vse predsednike sindikatov družb, da pri oddaji prijav upoštevajo navodila in roke iz razpisa, da pri organizaciji ne bo prihajalo do nepotrebnih zapletov.  Vidimo se pod Pohorjem!

Razširjena veljavnost KP za kemično in gumarsko industrijo Slovenije
Novica objavljena: 18.9.2010

Na podlagi predloga Sindikata KNG Slovenije, kot je bilo dogovorjeno na seji pogajalske komisije, je minister za delo dne 26.8.2010 izdal sklep o ugotovitvi razširjene veljavnosti kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 73/2010 dne 17.9.2010.

To pomeni, da so navedeno kolektivno pogodbo dolžni spoštovani in uporabljati vsi delodajalci v dejavnostih, za katere je sklenjena, ne glede na članstvo posameznega delodajalca pri podpisnikih kolektivne pogodbe.

Pri delodajalcih, registriranih za opravljanje dejavnosti "Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih mas" ter "Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas", pri katerih ni organiziranega nobenega od sindikatov podpisnikov, in ki tudi niso člani nobenega delodajalskega združenja, žal ne moremo pridobiti informacij, ali se določbe sklenjene kolektivne pogodbe spoštujejo. Zato pozivamo zaposlene pri takšnih delodajalcih, da kolektivno pogodbo pregledajo in preverijo, ali jim delodajalec zagotavlja vse v njej navedene pravice. V kolikor boste ugotovili, da jih ne, vas prosimo, da nam to sporočite na naš elektronski naslov ali po telefonu.

Sindikat KNG Slovenije v četrtek, 11. julija 2013, ob 10. uri organizira protestni shod na ploščadi pred stavbo Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani, Dimičeva 13. Protesta se bodo udeležili člani republiškega odbora našega sindikata in predsednk ZSSS Dušan Semolič, k udeležbi pa smo povabili tudi kolege iz vodstev drugih sindikatov dejavnosti zasebnega sektorja - članov ZSSS.

Razlog za protestni shod je odpoved kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije s strani obeh delodajalskih organizacij podpisnic, torej Sekcije za kemijo pri Združenju delodajalcev Slovenije in Združenja kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Odpoved z njihove strani smo prejeli dne 26. junija in je bila objavljena tudi v Uradnem listu RS dne 28. junija.

Kot povod za odpoved kolektivne pogodbe dejavnosti delodajalci navajajo dva razloga, in sicer sprejem novega ZDR ter poslabšanje razmer poslovanja do takšne mere, da delodajalci ne zmorejo zagotavljati pravic po kolektivni pogodbi dejavnosti in so ogrožena delovna mesta.

Sindikat KNG Slovenije takšno potezo delodajalskih organizacij ocenjuje kot neprimerno, saj bi prvič glede na raven socialnega dialoga pričakovali poziv k nadaljevanju pogajanj za spremembe kolektivne pogodbe oziroma da nam bi pred takšno potezo delodajalska stran predstavila svoja stališča in namere, drugič pa je takšna poteza sprejeta v najbolj neugodnem času tako z vidika koledarja, saj se pričenja obdobje dopustov, kot tudi z vidika napovedanih sprememb v lastniških strukturah družb iz te dejavnostil.

Nadalje ocenjujemo, da navedeni razlogi za odpoved kolektivne pogodbe ne upravičujejo tako radikalne poteze, ker:

- sprejem novele ZDR ne vpliva na vsebino kolektivnih pogodb dejavnosti v takšni meri, da bi bila potrebna njihova odpoved - še več, ne bi bile potrebne niti bistvene spremembe vsebine KPD;

- položaj v dejavnostih, ki jih zavezuje odpovedana KPD, niti slučajno ni tako zelo slab, da bi izpolnjevanje določb KPD ogrožalo poslovanje in obstoj družb - v večini družb so celo standardi neprimerno višji od minimumov, ki jih določa KPD.

Iz navedenega sklepamo, da je glavni razlog za odpoved na splošno nenehna težnja delodajalcev po doseganju čim večjih dobičkov na račun nižanja pravic delavcev v korist kapitala ter zaostrovanje pogajalskih izhodišč na bipartitni ravni dejavnosti, saj z rezultatom na tripartitni ravni - besedilom novele ZDR delodajalska stran ni zadovoljna, saj spremembe niso prinesle željenih prihrankov. Takšne poteze bodo že tako nizko raven socialnega dialoga na ravni dejavnosti samo še poslabšale - namesto moči argumentov bo prevladal argument moči. 

Na spodnjih povezavah si lahko ogledate vsa gradiva, ki so osnova za naše ocene in trditve:

- odpoved kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo,

- predlog besedila nove kolektivne pogodbe,

- odgovor Sindikata KNG Slovenije delodajalcem na odpoved pogodbe in predlog za sklenitev nove pogodbe,

- podatki o poslovanju v obdobju 2008 do 2012 (vir: APP/AJPES) za dejavnosti, ki jih zavezuje odpovedana KPD: proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov, proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov ter proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas.