Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije ali, kot ga skrajšano imenujemo, Sindikat KNG Slovenije, je leta 1990 postal popolnoma samostojen in neodvisen sindikat dejavnosti ter ima na podlagi odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve status reprezentativnega sindikata v dejavnosti na ravni R Slovenije. Včlanjuje več kot tretjino vseh zaposlenih v kemični, nekovinski in gumarski industriji Slovenije. Je član največje sindikalne centrale v Sloveniji – Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikat KNG je samostojna, neodvisna, nadstrankarska, prostovoljna in reprezentativna organizacija delavcev, v katero se delavci včlanjujejo z namenom, da bi v njej na organiziran način izražali in uresničevali svoje posebne in skupne interese ter uveljavljali in varovali svoj ekonomski, gmotni in socialni položaj ter pravice članov sindikata in drugih delavcev v skladu s statutom, programskimi dokumenti, mednarodnimi konvencijami in načeli pravne države. Temeljne naloge so prizadevanje za dostojno plačilo za opravljeno delo ter udeležbo delavcev pri dobičku, za izboljšanje delovnih pogojev, za varna in zdravju neškodljiva delovna mesta in delovno okolje, za nova delovna mesta, za soodločanje zaposlenih v družbah, za enake možnosti vseh in odpravo vseh oblik diskriminacije, za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih in njihovih družin, za družbeno in socialno pravičnost ter za spoštovanje dostojanstva delavca in njegove osebnosti. Na nivoju republike s socialnimi partnerji sklepamo dve panožni kolektivni pogodbi: za kemično in gumarsko industrijo Slovenije ter za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije. Organizirani smo po območjih, kjer operativne naloge za potrebe članov in predsednikov izvajajo sekretarji območnih odborov Sindikata KNG, hkrati pa tam lahko naši člani koristijo tudi brezplačno pravno pomoč. Iz članarine zbiramo sredstva za solidarnostne in stavkovne namene na nivoju republike ter svojim članom nudimo veliko ugodnosti, npr. solidarnostne pomoči, kolektivno nezgodno zavarovanje, ugodnejše kredite, popuste v okviru projekta kartice ugodnosti itd. Posebno pozornost posvečamo tudi rednemu usposabljanju in izobraževanju sindikalnih aktivistov, saj se zavedamo, da lahko le oboroženi z znanjem in informacijami vodimo uspešen dialog z vodstvi družb. Vodstvo Sindikata KNG Slovenije si je zadalo nalogo, skupaj s še množico naših sodelavcev, sindikalnih zaupnikov in članov, da bomo še naprej gradili tak sindikat, ki bo zaupanja vreden predstavnik delavcev. Zato vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružite, skupaj bomo še močnejši.

VLOGA IN POMEN SINDIKATA NA SPLOŠNO

Ustava Republike Slovenije je Slovenijo opredelila kot demokratično, pravno in socialno državo. Te temeljne opredelitve izhajajo iz človekovih pravic in temeljnih svoboščin in se nanje opirajo.

Socialno-ekonomske pravice so pomemben del človekovih pravic in svoboščin in so se razvile iz njih. Toda socialno ekonomske pravice niso vnaprej zagotovljene in varovane z ustreznimi pravnimi in drugimi instrumenti in normami; te pravice si morajo delavci izboriti – v parlamentu, v družbah in zavodih, na delovnih mestih. Demokratičnosti, zakonitosti in socialne varnosti ni mogoče meriti s količinami ustavnih in zakonskih določb, temveč z njihovim uresničevanjem.

Tu igra pomembno vlogo sindikat, ki mora s svojim delovanjem soustvarjati razmere, v katerih bodo ustavne določbe prenesene v takšno zakonodajo, ki bo omogočala socialno-ekonomske pravice na zadovoljivi ravni, in v katerih bo zagotovljeno izvajanje takšne zakonodaje.

Socialno-ekonomske pravice najučinkoviteje varujejo le delavci, ki se sindikalno organizirajo in ki sindikat uporabijo kot sredstvo za varovanje svojih pravic. Sindikati morajo na vseh ravneh svoje organiziranosti, od delovnega mesta pa do državne ravni, učinkovito usklajevati in varovati interese članov, sindikalni zaupniki in funkcionarji pa morajo biti strokovno usposobljeni za svoje delovanje.

Najpomembnejše področje delovanja sindikata je varovanje in izboljševanje socialno-ekonomskih pravic članov, in sicer po demokratični parlamentarni poti. Pri tem sindikati koristijo vse načine in sredstva, ki jim jih dajejo ustava, zakonodaja, mednarodne konvencije in mednarodni sporazumi.

Gmotni in socialni položaj članov sindikata – zaposlenih, brezposelnih in upokojenih - morajo varovati vsi socialni partnerji – država, delodajalci in sindikati. Zato je ena od temeljnih nalog sindikata usklajevanje interesov članov z interesi delodajalcev in interesi države, in sicer s sporazumevanjem in dogovarjanjem. Sindikati to nalogo uresničujejo kot socialni partner v ekonomsko socialnem svetu, saj je socialno partnerstvo najbolj demokratičen način usklajevanja interesov. Ekonomsko-socialni svet mora zagotavljati tudi učinkovito uveljavljanje v njem usklajenih interesov socialnih partnerjev in vlade, dogovor v ekonomsko-socialnem svetu pa mora zavezovati vse v njem delujoče socialne partnerje in vlado. Sindikat si prizadeva, da bodo vsi dogovori v ekonomsko-socialnem svetu upoštevani tudi pri sprejemanju odločitev v parlamentu ter da bodo med socialnimi partnerji dogovorjeni in usklajeni interesi prevladali nad interesi političnih strank.

Reprezentativni sindikati imajo tudi odločilen vpliv na sklepanje socialnih sporazumov, pravico kandidiranja svojih predstavnikov v organe soupravljanja v družbah, omogočeno jim je tudi, da s svojimi predstavniki sodelujejo in vplivajo v Državnemu svetu R Slovenije, v skupščini in upravnem odboru Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, Zavoda za zaposlovanje RS, v Svetu RTVS in v drugih institucijah na državni in lokalni ravni.

Poleg vsega navedenega sindikat sodeluje pri urejanju zaposlovanja in brezposelnosti, v reformi pokojninskega zavarovanja, reformi invalidskega zavarovanja, pri davčni reformi, pri urejanju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, na področju varnosti in zdravja pri delu itd. Prizadeva si za zdravo in varno delovno okolje delavcev, za skrajševanje tedenskega delovnega časa, za odpravo nočnega dela, za omejitev sklepanja delovnih razmerij za določen čas, za pravno varnost delavcev, aktivno politiko zaposlovanja, večjo skrb za invalide, humanizacijo dela, ter za ustrezno davčno politiko, ki ne bo siromašila delavca.