Dohodnina in višje olajšave v letu 2013 in 2014

Vrste izplačil za poslovno uspešnost

Nanižje osnovne plače po kolektivnih pogodbah dejavnosti

• Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije
• Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije

 Pravica do nadomestila in plačilo za delo ob praznikih in dela prostih dnevih

V praksi se velikokrat pojavljajo vprašanja glede izplačevanja plač in nadomestil na praznike oz. dela proste dneve, predvsem ko gre za nepretrgan delovni proces in neenakomerno razporejen delovni čas.

Delavec ima pravico do nadomestila plače za praznične in druge dela proste dni za tiste dni in toliko ur, kolikor znaša njegova delovna obveznost na dan, ko zaradi praznika ne dela. To je dokaj enostavno razumeti pri tistih, ki imajo enakomerno razporejen delovni čas na pet dni v tednu in proste vikende – v kolikor je praznik med tednom in bi delavec v primeru, če praznika ne bi bilo, na ta dan delal, mu za ta dan pripada nadomestilo za praznik.

Zadeva pa se zaplete pri tistih, ki imajo zaradi zahtev delovnega procesa drugače razporejen delovni čas, torej delajo v skladu s to razporeditvijo ne glede na praznike in vikende. Pri teh delavcih v bistvu v praksi do izplačila nadomestila za praznik sploh ne more priti, saj nikoli ne nastopi slučaj, ko bi delavec na dan praznika imel delovno obveznost, pa zaradi praznika ne dela: če ima delavec na dan praznika delovno obveznost, je upravičen do 100% plačila za delo ter polnega dodatka za delo na praznik, ki po kolektivni pogodbi za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin znaša 50%, kar izključuje izplačilo nadomestila za praznik, saj je izplačano plačilo  za delo; če pa delavec na dan praznika v skladu z razporedom delovnega časa nima delovne obveznosti, pa mu nadomestilo ne pripada, saj bi bil na ta dan prost tudi, če praznika ne bi bilo. Osnovni namen nadomestila namreč je, da delavcu nadomešča plačo, ki bi jo sicer z delom ustvaril, pa je zaradi praznika ne. Tudi delavci, ki imajo enakomerno razporejen delovni čas na pet dni in imajo proste vikende, dobijo izplačano nadomestilo samo za praznike med tednom, ko imajo sicer po razporedu delovni dan, pa zaradi praznika ne delajo, za praznik med vikendom, ko nimajo delovne obveznosti, pa do nadomestila niso upravičeni. Delavci, ki imajo med vikendom delovno obveznost, pa so v primeru, da je med vikendom praznik, upravičeni tudi do dodatka na delo za praznik.

Res je, da zaradi zgoraj navedenega prihaja do neenakega položaja delavcev, saj tisti z enakomerno razporejenim delovnim časom pet dni v tednu od ponedeljka do petka imajo možnost, da so kljub delovni obveznosti po delovnem koledarju zaradi praznika doma, medtem ko tisti z enakomerno razporejenim delovnim časom te možnosti nimajo. Zato tudi obe kolektivni pogodbi dejavnosti, ki jih sklepa Sindikat KNG Slovenije,  za omilitev te neenakosti določata dodatek, ki izhaja iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden, in sicer dodatek za delo na praznik v višini 50%. Marsikje pa podjetniške kolektivne pogodbe določajo še višji dodatek za delo na praznik.